slowenien flagge Informacije za slovenske učence

 

2017/18:

Dan odprtih vrat gimnazije BORG v Bad Radkersburgu:

petek, 19. januar 2018, od 8.30 do 12.30

 

 

Datum preverjanja na gimnaziji BORG Bad Radkersburg:

četrtek, 1. februar 2018, ob 17.00

Slovenske učenke in učenci v vedno večjem številu izkoriščajo posebno izobraževalno ponudbo gimnazije BORG in tako narašča tudi zanimanje za vpis.

Trenutno imamo vpisanih 50 mladih, ki želijo skupaj z avstrijskimi prijatelji po končanem šolanju opravljati maturo.

Ob nemščini in angleščini ter španščini, francoščini in latinščini imajo možnost obiskovanja tudi pouka materinščine, torej slovenskega jezika.

Z opravljeno maturo lahko nadaljujejo študij na kateri koli univerzi ali visoki šoli znotraj Evropske unije. Tako naši slovenski absolventi uspešno študirajo na univerzah v Mariboru, Ljubljani, pa tudi na Dunaju in v Gradcu.

Kriteriji za sprejem

Spoštovani starši,ker vam želimo predstaviti realno sliko o izhodiščih za uspešno šolanje vašega otroka na gimnaziji BORG, ponujamo učenkam in učencem posebni

postopek sprejema na šolo. Pogoji za vpis so naslednji:

Osnova je uspešno spričevalo 8. in 9. razreda matične osnovne šole.
Znanje nemškega jezika, izkazano v testu: Pisni sestavek, npr. opis slike, osebni razgovor.
Znanje angleškega jezika: pisno ali ustno testiranje (A2-nivo).

Na podlagi skupnega rezultata vam bomo sporočili naše mnenje o vpisu na BORG.

Prosimo vas, da pošljete otroka na to orientacijsko preverjanje.

VPIS TRAJA DO 10. MARCA 2018

 

04.04.2017: Državniški obisk na gimnaziji Borg

Gimnazijo sta obiskala predsednik slovenskega parlamenta dr. Milan Brglez in veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji dr. Andrej Rahten

 

 Brglez1HP   Brglez2HP   Brglez6HP

Brglez7HP   Brglez 12HP   Brglez 4HP

 

 

50 VESTNIK HP

 

 Sprejem na gimnazijo BORG Bad Radkersburg, šolsko leto 2016/17:

 

Slo15 1  Slo15 2  Slo15 3 

 

SLOwerbung

 

Ravnatelj

Fasching

 

 

Dir. Dr. Eduard Fasching

(+386 (0)5 0248 065

@:  

 

Dobrodošli na naši šolski strani!

 

Že 48 let prihajajo na našo šolo slovenske dijakinje in slovenski dijaki in opravljajo maturo po avstrijskem šolskem načrtu.

Vsi predmeti potekajo v nemščini. Na šoli poučujemo naslednje tuje jezike: angleščino, francoščino ali latinščino in španščino.

Pri pomanjkljivem znanju jezika (nemščina, angleščina) imajo dijaki možnost dodatnih ur iz teh predmetov.  Na podlagi smernic EU so priznana vsa zaključna spričevala. Obisk šole je brezplačen. Prav tako so brezplačni učbeniki.

Dijakinje in dijaki se lahko odločajo med naslednjimi smermi: glasbeno-instrumentalna, naravoslovna in jezikovna. 

novak  Bale neu
prof. mag. Elisabeth Novak

mag. Norma Bale

  

KRONIKA:

 

2016: 25.decembra:  Vecer

VECER 1HP

VECER 2HP

VECER 3HP

 

 

 

2014:

franzvstnik

 

2010:

BORG Bad Radkersburg čestita Katji Senekovič, maturantki generacije 2009/10, za uspešno končano prvo bolonjsko stopnjo na Univerzi Karla in Franca v Gradcu.

Ko sem leta 1998 začela obiskovati Osnovno šolo Apače, se mi ni niti najmanj sanjalo, da me bo pot čez nekaj let zanesla v sosednjo Avstrijo. Za tuje jezike sem se začela navduševati že dokaj zgodaj, ko sem se kot otrok ob gledanju najrazličnejših podnapisanih oziroma sinhroniziranih nanizank ter filmov pravzaprav nevede učila nemškega, angleškega in pa španskega jezika. V osnovni šoli sem se tudi po zaslugi učiteljev vedno bolj začela zanimati za tuje jezike in tako je v devetem razredu odločitev padla na gimnazijo v Radgoni.

Vedno znova pravim, da je bila to ena od najboljših odločitev v mojem življenju. Veliko ljudi me sprašuje, kako je bilo na začetku, kako je možno, da sedaj »obvladam« nemščino, kot mi reče marsikdo, četudi se sama ne strinjam čisto s tem. Verjetno je res, da vaja dela mojstra. V štirih letih sem se ogromno naučila, tudi o sebi. Čeprav sem bila od doma oddaljena le nekaj kilometrov, sem se naenkrat znašla v popolnoma novem okolju. Ne trdim, da me ni bilo strah. Ravno nasprotno. Ampak saj je vedno enako, ko začenjamo novo poglavje v svojem življenju. Bojimo se neznanega, imamo določena pričakovanja. Meni osebno je bilo verjetno lažje, ker je šolo obiskovalo kar nekaj Slovencev in Slovenk. Pa tudi zato, ker se je na isto šolo vpisala ena od boljših prijateljic iz osnovne šole. Že sama misel na to, da je tam nekje blizu, v sosednjem razredu, me je na nek način pomirjala. Vseeno pa sem bila v tuji državi, ves pouk je potekal v tujem jeziku in vsak dan sem morala nemščino tudi praktično uporabljati. Vem, da sem delala napake. Predvsem na začetku jih je bilo veliko, marsikatere se spomnim še po vseh teh letih. Če samo pomislim, kolikokrat nisem imela pojma, katerega od treh členov uporabiti ... A iz dneva v dan mi je šlo boljše, učila sem se iz svojih napak, sčasoma sem se navadila »avstrijščine«. Sošolci in sošolke, profesorji in profesorice, vsi na šoli so me že prvi dan sprejeli medse in nikoli se nisem počutila kot tujka.

Danes se svojih gimnazijskih let spominjam z nasmehom na obrazu. Zame so bila to štiri nadvse lepa, zanimiva in poučna leta. Kot Slovenki mi ni bilo niti lažje niti težje kot drugim. Prav tako kot avstrijski sošolci in sošolke sem se morala učiti, pisali smo iste teste. V prvem letniku smo imeli dopolnilni pouk iz nemščine in angleščine, kar mi je bilo v ogromno pomoč, predvsem kar se slovnice tiče. Vsi zaposleni so nam stali ob strani in nam pomagali, če se je le dalo, vsak učenec pa se je potem sam odločil, koliko truda in volje bo vložil v svoj uspeh. In uspelo nam je, vsem Slovencem in Slovenkam moje generacije, ki smo vztrajali do konca, je uspelo, na kar smo lahko zares ponosni.
V četrtem letniku, ko je bilo treba razmišljati o nadaljnji poti, sem vedela le, da želim po končani maturi vpisati študij, ki je povezan z jeziki. Čeprav štiri leta nisem imela pouka slovenščine, moja ljubezen do maternega jezika ni nikoli ugasnila. Tudi možnosti študija v Sloveniji nisem popolnoma izključila. Razmišljala sem o Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki pa ni imela kombinacije jezikov, ki sem si jo želela, in tako sem se na koncu odločila za študij medjezikovnega posredovanja (Transkulturelle Kommunikation) na Univerzi Karla in Franca v Gradcu. Letos sem po treh letih študija končala prvo bolonjsko stopnjo, vpisati pa se nameravam še naprej, na magisterij, da bom dobila naziv prevajalke oz. tolmačke, ki ga sedaj še nimam. Ne vem, kam me bo po študiju zanesla pot. Bom pa zagotovo spet imela podoben občutek kot takrat, ko sem začela obiskovati srednjo šolo v sosednji Avstriji. Če se bodo moje odločitve v prihodnosti izkazale vsaj za pol toliko dobre in pametne, kot se je odločitev za šolanje na gimnaziji BORG Bad Radkersburg, mi ne bo hudega ...

Od jeseni 2007 slovenskim dijakinjam in dijakom na BORGU omogočamo pouk slovenščine, ki velja tudi kot izbirni predmet namesto francoščine ali latinščine. Pouk izvaja mag. Norma Bale, ki ima izkušnje s poučevanjem v slovenski osnovni šoli in gimnaziji, dve leti pa je bila zaposlena tudi na univerzi v Gradcu. Učni program je oblikovan na podlagi gradiv za slovenske gimnazije. Če dijakinje in dijaki pouk uspešno obiskujejo vsa štiri leta, lahko iz slovenskega jezika in književnosti opravijo ustno in pisno maturo. V letu 2013 bo tako iz slovenskega jezika maturirala tretja generacija.

  NORMA BALE, PROF.

 

vestniklogo

vestnikmaturaball

 

16. junija 2011

teil1int

slowgruppenfotoint

  

2009/10:

slowenischematurantenint

 

50-Jahre-Logo.png

Kooperationspartner

L2P

Go to top